Vrste napak, ki jih odkriva avtomatska lektorica Amebis Besana 5.0-pre4

  1. Mogoče manjka vejica

    Na tem mestu najbrž manjka vejica.

    • Namesto: Program pove kje manjka vejica.
    • Poskusite: Program pove, kje manjka vejica.

  2. Morda manjka vejica med stavkoma

    Na tem mestu je morda meja med stavkoma, kjer manjka vejica.

    • Namesto: Prijatelj s katerim sem se srečal.
    • Poskusite: Prijatelj, s katerim sem se srečal.

  3. Najbrž manjka vejica med stavkoma brez veznika

    Na koncu odvisnika mora biti vejica.

    • Namesto: Ko sem prišel domov je posijalo sonce.
    • Poskusite: Ko sem prišel domov, je posijalo sonce.

  4. V stavku mogoče manjka vejica

    Nekje v stavku najbrž manjka vejica, vendar ne nujno prav na tem mestu.

    • Namesto: Program pri nekaterih vejicah, ki manjkajo ne uspe določiti, kje bi morala biti vejica.
    • Poskusite: Program pri nekaterih vejicah, ki manjkajo, ne uspe določiti, kje bi morala biti vejica.

  5. Najbrž manjka vejica pri datumu

    Med dnevom v tednu in datumom ter potem za datumom praviloma stoji vejica.

    • Namesto: V petek 18. februarja bo nov poskus.
    • Poskusite: V petek, 18. februarja, bo nov poskus.

  6. Najbrž manjka vejica pri prosim

    Vrinjeni prosim mora imeti vejici na obeh straneh.

    • Namesto: Jutri mi prosim povejte, kdo pride.
    • Poskusite: Jutri mi, prosim, povejte, kdo pride.

  7. Najbrž manjka vejica pri soredju

    Na tem mestu najbrž manjka vejica zaradi soredja med velelnikom in zvalnikom.

    • Namesto: Pridi Peter!
    • Poskusite: Pridi, Peter!

  8. Najbrž manjka vejica za prilastkom

    Prilastkovi odvisniki morajo imeti vejice na obeh straneh. Ni nujno, da je program popolnoma točno postavil to vejico, lahko bi morala biti tudi pri kateri od sosednjih besed.

    • Namesto: Vsi kozarci, napolnjeni z vodo me zanimajo.
    • Poskusite: Vsi kozarci, napolnjeni z vodo, me zanimajo.

  9. Najbrž manjka vejica za desnim pridevnikom

    Za desnim pridevniškim prilastkom mora biti vejica.

    • Namesto: Knjige, daljše od 100 strani so zanimive.
    • Poskusite: Knjige, daljše od 100 strani, so zanimive.

  10. Najbrž manjka vejica za pristavkom

    Pristavki (ki dodatno pojasnjujejo stavčne člene) morajo imeti vejice na obeh straneh.

    • Namesto: Pisci, zlasti Miha se pogosto srečajo.
    • Poskusite: Pisci, zlasti Miha, se pogosto srečajo.

  11. Morda manjka vejica za prilastkovim odvisnikom v naštevanju

    Pred vezniki v naštevanju, ki sicer nimajo vejice, ta pride, če je spredaj prilastkov odvisnik, ki zahteva vejico na obeh straneh.

    • Namesto: Srečal sem Janeza, ki je prišel včeraj in Miha.
    • Poskusite: Srečal sem Janeza, ki je prišel včeraj, in Miha.

  12. Najbrž manjka vejica pri vmesnem odvisniku za prirednim veznikom

    Kadar je za prirednim veznikom (npr. in) vrinjen vmesni odvisnik, je vejica le pred prirednim veznikom.

    • Namesto: Prišel bo domov in če ne bo deževalo, pojedel kosilo.
    • Poskusite: Prišel bo domov, in če ne bo deževalo, pojedel kosilo.

  13. Najbrž manjka vejica pri naštevanju odvisnikov

    Zaradi vrinjenega stavka je najbrž potrebna vejica pred vezalnim veznikom, ki povezuje odvisnika.

    • Namesto: Prišel sem, ko sem poklical Janeza, ki me je klical po telefonu in ko sem pojedel.
    • Poskusite: Prišel sem, ko sem poklical Janeza, ki me je klical po telefonu, in ko sem pojedel.

  14. Morda manjka vejica med glavnima stavkoma (poskusno)

    Program meni, da gre tukaj za povezavo dveh glavnih stavkov z vrinjenim delom, ki zahteva vejico. To obvestilo je zelo nezanesljivo, zato dodajte vejico le, če ste prepričani, da ima program prav.

    • Namesto: Imam to, kar potrebuješ in ti dobiš to jutri.
    • Poskusite: Imam to, kar potrebuješ, in ti dobiš to jutri.

  15. Najbrž manjka vejica pri negolem deležju

    Negola deležja morajo biti ločena z vejico.

    • Namesto: Pojoč svojo najljubšo pesem so se poslovili.
    • Poskusite: Pojoč svojo najljubšo pesem, so se poslovili.

  16. Najbrž manjka vejica pred pristavkom

    Pred pristavkom mora biti vejica.

    • Namesto: Obiskali bomo nekaj držav npr. Kitajsko itd.
    • Poskusite: Obiskali bomo nekaj držav, npr. Kitajsko itd.

  17. Najbrž napačna postavitev vejice pri vmesnem odvisniku za prirednim veznikom

    Kadar je za prirednim veznikom (npr. in) vrinjen vmesni odvisnik, je vejica le pred prirednim veznikom.

    • Namesto: Prišel bo domov in, če ne bo deževalo, pojedel kosilo.
    • Poskusite: Prišel bo domov, in če ne bo deževalo, pojedel kosilo.

  18. Najbrž odvečna vejica pri vmesnem odvisniku za prirednim veznikom

    Kadar je za prirednim veznikom (npr. in) vrinjen vmesni odvisnik, je vejica le pred prirednim veznikom.

    • Namesto: Prišel bo domov, in, če ne bo deževalo, pojedel kosilo.
    • Poskusite: Prišel bo domov, in če ne bo deževalo, pojedel kosilo.

  19. Najbrž odvečna vejica pri vmesnem odvisniku za podrednim veznikom

    Kadar je za podrednim veznikom (npr. ker, da, ko) vrinjen vmesni odvisnik, je vejica le pred prvim veznikom.

    • Namesto: Prišel je, ker, če bo lepo vreme, lahko pokosi travo.
    • Poskusite: Prišel je, ker če bo lepo vreme, lahko pokosi travo.

  20. Najbrž odvečna vejica za prirednim veznikom

    Za prirednim veznikom običajno ne sme biti vejice.

    • Namesto: Hočem, da poslušaš in, da pišeš.
    • Poskusite: Hočem, da poslušaš in da pišeš.

  21. Morda odvečna vejica za prislovnim določilom

    Za prislovnim določilom na začetku stavka običajno ne sme biti vejice.

    • Namesto: Kljub privlačnosti vejice, je ta v tem primeru čisto odveč.
    • Poskusite: Kljub privlačnosti vejice je ta v tem primeru čisto odveč.

  22. Morda odvečna vejica za osebkom

    Za osebkom na začetku stavka običajno ne sme biti vejice. Z vejico pa mora biti ločen zvalnik, kadar gre za velelni stavek.

    • Namesto: Kuščarji in kače, so se lahko poskrili v luknje.
    • Poskusite: Kuščarji in kače so se lahko poskrili v luknje.

  23. Morda odvečna vejica pri kot

    Na tem mestu je morda odvečna vejica, pred veznikom kot je vejica le v primeru, da mu sledi osebna glagolska oblika.

    • Namesto: Več je govoril, kot delal.
    • Poskusite: Več je govoril kot delal.

  24. Najbrž odvečna vejica pred končnim prislovnim določilom

    Pred končnim prislovnim določilom vejica običajno ni potrebna.

    • Namesto: Miha je prišel, kljub dežju.
    • Poskusite: Miha je prišel kljub dežju.

  25. Morda odvečna vejica pri naštevanju

    Na tem mestu je morda odvečna vejica, pri naštevanju je pred veznikom in, ali oz. ter vejica le, kadar je prej vrinjen stavek. Podobno velja tudi pri dvodelnih veznikih, kot so ne - ne, bodisi - bodisi ipd.

    • Namesto: Bodisi Miha, bodisi Janez je srečal Meto, Micko, in Klavdijo.
    • Poskusite: Bodisi Miha bodisi Janez je srečal Meto, Micko in Klavdijo.

  26. Najbrž odvečna vejica pri naštevanju odvisnikov

    Pri naštevanju odvisnikov z vezalnim veznikom vejica ni potrebna.

    • Namesto: Da bodo vedeli, kaj je sprejemljivo, in kaj ne.
    • Poskusite: Da bodo vedeli, kaj je sprejemljivo in kaj ne.

  27. Najbrž odvečna vejica v sestavljenem vezniku

    Pri sestavljenih veznikih je vejica le na začetku, ne pa vmes.

    • Namesto: Poklical jo je kljub temu, da je bil nesrečen.
    • Poskusite: Poklical jo je, kljub temu da je bil nesrečen.

  28. Morda odvečna vejica med glavnima stavkoma

    Dveh zaporednih stavkov ni treba ločiti z vejico, če gre za vezalno ali ločno priredje. Lahko pa gre za protivno ali pa sklepalno priredje, česar programu še ne uspe ugotoviti - v tem primeru pa vejica mora biti.

    • Namesto: Rada plešem, in pojem.
    • Poskusite: Rada plešem in pojem.

  29. Najbrž odvečna vejica pred tripičjem

    Pred tripičjem, ki zaključi naštevanje, ni vejice.

    • Namesto: Prišli so Tine, Tone, Jure, ...
    • Poskusite: Prišli so Tine, Tone, Jure ...

  30. Morda odvečna vejica pred piko

    Pred piko običajno ne sme biti vejice.

    • Namesto: Prišli so Tine, Tone, Jure,.
    • Poskusite: Prišli so Tine, Tone, Jure.

  31. Dvojna vejica

    Dvojna vejica je običajno napaka, torej izbrišite eno od njiju.

  32. Odsvetovana oblika besede

    Ta oblika besede je prepovedana oz. odsvetovana. Program vam bo svetoval primernejšo obliko.

    • Namesto: Moja hčera ne bi nikoli napisala tega.
    • Poskusite: Moja hči ne bi nikoli napisala tega.

  33. Množina namesto dvojine

    Namesto dvojine je najbrž bila uporabljena množina. Nekateri stavki lahko zmedejo Besano, da opozori na to tudi, kadar v resnici ni napake.

    • Namesto: Program je našel dve napake.
    • Poskusite: Program je našel dve napaki.

  34. Dajalnik namesto mestnika

    Namesto mestnika je bil uporabljen dajalnik.

    • Namesto: To se vidi pri temu primeru.
    • Poskusite: To se vidi pri tem primeru.

  35. Mestnik namesto dajalnika

    Namesto dajalnika je bil uporabljen mestnik.

    • Namesto: Ušel je ledenem vetru.
    • Poskusite: Ušel je ledenemu vetru.

  36. Zanikanje s tožilnikom

    Pri zanikanih stavkih morate predmete v tožilniku pretvoriti v rodilnik.

    • Namesto: Pri zanikanju ne smete uporabiti tožilnik.
    • Poskusite: Pri zanikanju ne smete uporabiti tožilnika.

  37. Neujemanje s samostalnikom

    Pridevnik se ne ujema s samostalnikom za njim v sklonu, spolu in številu.

  38. Neujemanje s pridevnikom

    Samostalnik se ne ujema s pridevnikom pred njim v sklonu, spolu in številu. To opozorilo se lahko pojavi tudi, kadar spredaj manjka predlog ali pa ta zahteva drug sklon. Nekateri pridevniki se lahko vežejo tudi z drugimi skloni (»poln vode«). Besana vseh takih primerov še ne pozna in lahko v takem primeru izpiše to opozorilo tudi pri popolnoma pravilnem stavku.

    • Namesto: Pomembni lastnost je, da se morajo pridevniki ujemati s samostalniki v sklonu, spolu in številu.
    • Poskusite: Pomembna lastnost je, da se morajo pridevniki ujemati s samostalniki v sklonu, spolu in številu.

  39. Neujemanje imena in priimka

    Za imeni moškega spola mora biti priimek v istem sklonu in številu kot ime. Za imeni ženskega spola mora biti priimek v imenovalniku ednine.

    • Namesto: Spoznal je Janeza Hočevar. Spoznal je Micko Hočevarja.
    • Poskusite: Spoznal je Janeza Hočevarja. Spoznal je Micko Hočevar.

  40. Priimek pred imenom

    Osebna imena pišite pred priimki. Izjema so abecedni seznami, kjer mora biti med priimkom in imenom vejica.

    • Namesto: Prišla je Novak Micka.
    • Poskusite: Prišla je Micka Novak.

  41. Neujemanje glagola »biti« z deležnikom

    Število deležnika se ne ujema s številom pomožnega glagola biti. Vzrok za to napako je lahko tudi vejica, ki manjka nekje v stavku.

    • Namesto: To so spremenil danes.
    • Poskusite: To so spremenili danes.

  42. Namenilnik namesto nedoločnika

    V stavku je namenilnik na mestu, kjer je program pričakoval nedoločnik.

    • Namesto: Hočem poiskat vse napake.
    • Poskusite: Hočem poiskati vse napake.

  43. Nedoločnik namesto namenilnika

    V stavku je nedoločnik na mestu, kjer je program pričakoval namenilnik, tj. za glagoli premikanja.

    • Namesto: Grem iskati napake.
    • Poskusite: Grem iskat napake.

  44. Dvodelni veznik ni v paru

    Nekateri vezniki lahko nastopajo le v paru.

  45. Morda nepravilno vikanje

    V stavku je uporabljena druga oseba množine srednjega spola, kar je zelo redko smiselno. Pogosteje do tega pride zaradi uporabe polovičnega vikanja.

    • Namesto: Kam ste prišla potem?
    • Poskusite: Kam ste prišli potem?

  46. Najbrž manjka povratni svojilni zaimek

    Če se svojilni zaimek nanaša na osebek, je treba uporabiti povratni svojilni zaimek.

    • Namesto: Prinesel bom mojo novo torbo.
    • Poskusite: Prinesel bom svojo novo torbo.

  47. Morda manjka povratni svojilni zaimek

    Če se svojilni zaimek nanaša na osebek, je treba uporabiti povratni svojilni zaimek. V tem primeru je to odvisno od pomena, zato Besana ne more zanesljivo povedati, katera možnost je pravilna, in je kljub temu opozorilu lahko stavek popolnoma pravilen.

    • Namesto: Prinesel bo njegovo novo torbo.
    • Poskusite: Prinesel bo svojo novo torbo. (Le v primeru, če je torba od tistega, ki jo bo prinesel, če je torba od nekoga drugega, je pravilno »njegovo«!)

  48. Najbrž odvečna povratnost

    Na tem mestu povratni svojilni zaimek ni možen.

    • Namesto: Taka sem kot svoja mama.
    • Poskusite: Taka sem kot moja mama.

  49. Trpnik s predmetom namesto osebka

    Pri pretvorbi v trpnik se mora predmet spremeniti v osebek.

    • Namesto: Izjavo se priloži ob prijavi.
    • Poskusite: Izjava se priloži ob prijavi.

  50. Trpnik s predmetom namesto osebka pri osebi

    Pri pretvorbi v trpnik se mora predmet spremeniti v osebek. Kadar gre za osebo, lahko stavek postane dvoumen, zato nekateri jezikoslovci takrat dopuščajo to možnost.

    • Namesto: Išče se Uršo Plut.
    • Poskusite: Išče se Urša Plut.

  51. Najbrž manjka zanikanje

    Nekateri zaimki, prislovi in vezniki zahtevajo (npr. nihče, nikoli, nikjer, nikamor ipd.), da je stavek, ki jih vsebuje, zanikan.

    • Namesto: Nikogar sem srečal.
    • Poskusite: Nikogar nisem srečal.

  52. Ime podjetja kot levi neujemalni prilastek

    V slovenščini je kot levi prilastek namesto samega imena podjetja boljše uporabiti svojilni pridevnik.

    • Namesto: Uporabite Amebis Besano!
    • Poskusite: Uporabite Amebisovo Besano!

  53. Samostojen mestnik ali orodnik

    Mestnik in orodnik v slovenščini lahko nastopata le v predložnih zvezah. To opozorilo lahko pomeni, da je stavek presekan v dve vrstici, da manjka predlog ali pa da je kakšna beseda zatipkana v napačen sklon (morda tudi pred besedo, na kateri je opozorilo.

    • Namesto: v tem dveh vrsticah
    • Poskusite: v teh dveh vrsticah

  54. Morda manjka pomožni glagol

    V tem stavku morda manjka pomožni glagol.

    • Namesto: Ko Miha prišel, je pojedel kosilo.
    • Poskusite: Ko je Miha prišel, je pojedel kosilo.

  55. Morda odvečen velelnik

    Velelnik običajno ne nastopa v odvisnih stavkih, zato gre morda za napako.

    • Namesto: Priporočam, da prenesite Termanio za Android na svoj telefon.
    • Poskusite: Priporočam, da prenesete Termanio za Android na svoj telefon.

  56. Morda odvečen svojilni zaimek

    V slovenščini običajno ni treba poudariti svojine osebe, ki je že predmet v dajalniku.

    • Namesto: Oblekel sem si svojo novo srajco.
    • Poskusite: Oblekel sem si novo srajco.

  57. Morda manjka navezna oblika zaimka

    Kadar je možno narediti navezno obliko osebnega zaimka s predlogom, je smiselno uporabiti to, razen če želimo nekaj posebej poudariti.

    • Namesto: Spomnila se je na mene.
    • Poskusite: Spomnila se je name.

  58. Dovršna oblika glagola pri faznem glagolu

    Fazni glagoli zahtevajo, da jim sledi nedovršna oblika glagola.

    • Namesto: Začel sem napisati pismo.
    • Poskusite: Začel sem pisati pismo.

  59. Dvojni primernik

    Pridevnik je dvojno stopnjevan, izbrišite odvečni bolj.

    • Namesto: Bil je bolj pogumnejši.
    • Poskusite: Bil je pogumnejši.

  60. Najbrž kateri namesto ki

    Če je možno, je v prilastkovih odvisnikih bolje uporabiti ki kot zaimek kateri. Izjema so le primeri, kjer bi zaradi tega prišlo do dvoumnosti.

    • Namesto: Mačka, katera mora loviti miši.
    • Poskusite: Mačka, ki mora loviti miši.

  61. Osebek v nedoločniškem polstavku

    Nedoločniški polstavki ne morejo vsebovati osebka, v takih primerih je treba uporabiti osebno glagolsko obliko.

    • Namesto: Jaz biti v skrbeh.
    • Poskusite: Jaz sem v skrbeh.

  62. Najbrž napačen besedni red v naslonskem nizu

    V naslonskem nizu je besedni red točno določen.

    • Namesto: Postopno bi naj prenehalo snežiti.
    • Poskusite: Postopno naj bi prenehalo snežiti.

  63. Najbrž napačen spol sestavljenega osebka

    Glagol se ne ujema s spolom sestavljenega osebka. Zveza ednine ženskega in srednjega spola se obnaša kot dvojina moškega spola.

    • Namesto: Sonce in luna sta izginili.
    • Poskusite: Sonce in luna sta izginila.

  64. Najbrž neujemanje prilastkovega odvisnika

    Prilastkov odvisnik se ne ujema s samostalnikom v spolu in številu.

    • Namesto: To je vprašanje, na katerega ne znam odgovoriti.
    • Poskusite: To je vprašanje, na katero ne znam odgovoriti.

  65. Napačen prihodnjik

    Pri glagolu biti za prihodnjik deležnik na -l ni potreben.

    • Namesto: Jutri bom bil prišel.
    • Poskusite: Jutri bom prišel.

  66. Najbrž napačna pridevniška konstrukcija

    Pri vezavi pridevnikov z vezajem mora biti prvi pridevnik v imenovalniku ednine srednjega spola.

    • Namesto: zaradi vzdrževalnih-restavratorskih del
    • Poskusite: zaradi vzdrževalno-restavratorskih del

  67. Najbrž napačna vezava na decimalno število

    Za decimalnim številom mora biti rodilnik ednine.

    • Namesto: 10,00 evrov
    • Poskusite: 10,00 evra

  68. Napačna oblika predloga

    Predloga z in k imata različici s in h, ki morata stati pred določenimi črkami.

    • Namesto: Z tem je kar nekaj težav.
    • Poskusite: S tem je kar nekaj težav.

  69. Neujemanje s predlogom

    Beseda ni v sklonu, ki ga zahteva predlog pred njo.

    • Namesto: Pri popravljanje se to hitro pripeti.
    • Poskusite: Pri popravljanju se to hitro pripeti.

  70. Napačen predlog pri lastnem imenu

    Krajevna lastna imena zahtevajo točno določeno obliko predloga. Pri nekaterih krajih je dopustna tudi druga možnost, vendar Besana vedno priporoča le eno. Nekatere glagolske fraze (»Slovenija meji na Avstrijo.«) zahtevajo točno določen predlog in v takih primerih je opozorilo lahko lažno ter ga morate prezreti.

    • Namesto: To velja tudi v Bledu.
    • Poskusite: To velja tudi na Bledu.

  71. Morda napačen predlog

    Na tem mestu je morda napačen predlog, prostor, kamor gremo na, se veže s predlogom z/s in ne iz.

    • Namesto: Utrinki iz razstave.
    • Poskusite: Utrinki z razstave.

  72. Najbrž manjka določna oblika pridevnika za svojilnim pridevnikom

    Za svojilnimi pridevniki in svojilnimi zaimki mora biti določna oblika pridevnika.

    • Namesto: Gledam njen nov avto.
    • Poskusite: Gledam njen novi avto.

  73. Najbrž manjka določna oblika pridevnika za zaimkom

    Za kazalnimi in celostnimi zaimki mora biti določna oblika pridevnika.

    • Namesto: Tisti lep fant je prišel.
    • Poskusite: Tisti lepi fant je prišel.

  74. Najbrž manjka določna oblika pridevnika pri imenu

    Kadar je jedro ime ali je imenovano z desnim prilastkom mora spredaj biti določna oblika pridevnika.

    • Namesto: Opozoriti vas moram, da je rešitev prenovljen portal Termania.
    • Poskusite: Opozoriti vas moram, da je rešitev prenovljeni portal Termania.

  75. Najbrž manjka določna oblika pridevnika za vrstilnim števnikom

    Za vrstilnimi števniki mora biti določna oblika pridevnika.

    • Namesto: To je bil drugi pomemben del.
    • Poskusite: To je bil drugi pomembni del.

  76. Najbrž manjka velika začetnica

    Najbrž manjka velika začetnica. Lastna imena (imena oseb, naselij, organizacij ...) je treba pisati z veliko začetnico.

    • Namesto: Grem v kamnik.
    • Poskusite: Grem v Kamnik.

  77. Najbrž odvečna velika začetnica

    Velika začetnica je najbrž odveč. Imena jezikov, dni v tednu in mesecev v slovenščini niso lastna imena, zato jih pišite z malo začetnico. Izjema je, če je taka beseda začetek večbesednega lastnega imena, ki ga Besana ne pozna.

    • Namesto: V Slovenščini je zaradi vpliva Angleščine to kar pogosta napaka.
    • Poskusite: V slovenščini je zaradi vpliva angleščine to kar pogosta napaka.

  78. Najbrž bi morale biti same velike črke

    Besedo je najbrž treba napisati s samimi velikimi črkami.

    • Namesto: Mogoče to velja tudi v Zda.
    • Poskusite: Mogoče to velja tudi v ZDA.

  79. Najbrž manjka velika začetnica na začetku povedi

    Najbrž manjka velika začetnica na začetku povedi.

    • Namesto: Kdaj prideš? pridem jutri.
    • Poskusite: Kdaj prideš? Pridem jutri.

  80. Najbrž manjka velika začetnica na začeku odstavka

    Najbrž manjka velika začetnica na začetku odstavka.

    • Namesto: pridem jutri.
    • Poskusite: Pridem jutri.

  81. Najbrž manjka presledek med besedama

    Predlogi se ne smejo zlepiti z besedami, ki sledijo, enako tudi ne merski prislovi.

    • Namesto: Stem je čimlepše končal.
    • Poskusite: S tem je čim lepše končal.

  82. Manjka presledek za ločilom

    Za ločilom, ki po navadi zahteva zadaj presledek, tega ni.

  83. Manjka presledek pred ločilom

    Pred ločilom, ki ima po navadi spredaj presledek, tega ni.

  84. Odvečen presledek pred ločilom

    Pred ločilom, ki spredaj po navadi nima presledka, je presledek.

  85. Odvečen presledek za ločilom

    Za ločilom, ki po navadi zadaj nima presledka, je presledek.

  86. Manjka presledek pred enoto

    Pred enoto, ki po navadi zahteva zadaj presledek, tega ni.

    • Namesto: Prehodil je 3km.
    • Poskusite: Prehodil je 3 km.

  87. Odvečen presledek pred enoto

    Pred enoto, ki spredaj po navadi nima presledka, je presledek.

    • Namesto: Kot je bil 90 °.
    • Poskusite: Kot je bil 90°.

  88. Manjkajo presledki v datumu

    Tudi pri zapisu datuma morajo biti za pikami presledki.

    • Namesto: Prišel je 18.2.1981.
    • Poskusite: Prišel je 18. 2. 1981.

  89. Manjkajo presledki v krajšavi

    Tudi pri večdelni krajšavi morajo biti za pikami presledki.

    • Namesto: Amebis, d.o.o.
    • Poskusite: Amebis, d. o. o.

  90. Morda odvečen dvojni presledek

    Na tem mestu je dvojni presledek, kar je pogosta napaka, do katere pride pri popravljanju besedila.

    • Namesto: V tem stavku je  čuden presledek.
    • Poskusite: V tem stavku je čuden presledek.

  91. Morda odvečna pika

    Na tem mestu sta dve piki, kar je pogosta napaka, do katere pride ob popravljanju besedila.

    • Namesto: Težava so tudi dvojne pike..
    • Poskusite: Težava so tudi dvojne pike.

  92. Morda odvečna pika pri treh pikah

    Na tem mestu so štiri pike, treh pik ne smete zaključiti še z dodatno piko.

    • Namesto: Ali to ne dela ....
    • Poskusite: Ali to ne dela ...

  93. Manjka nedeljivi presledek pred enoto

    Med števnikom in mersko enoto je priporočljivo pisati nedeljive presledke, da pri prelomu enota ne pade v novo vrstico.

  94. Manjka nedeljivi presledek v datumu

    Datum je priporočljivo pisati z nedeljivimi presledki, da se pri prelomu ne razlomi v dve vrstici.

  95. Manjka nedeljivi presledek v številu

    Število je priporočljivo pisati z nedeljivimi presledki, da se pri prelomu ne razlomi v dve vrstici.

  96. Morda manjka klicaj

    Stavek v velelnem naklonu se pogosto konča s klicajem namesto s piko, ni pa to nujno, če ni čustveno poudarjen.

    • Namesto: Takoj napiši klicaj.
    • Poskusite: Takoj napiši klicaj!

  97. Morda manjka končno ločilo

    Če ne gre za naslov, se mora poved zaključiti s končnim ločilom.

    • Namesto: Jutri bo deževalo. Potem pride sonce
    • Poskusite: Jutri bo deževalo. Potem pride sonce.

  98. Neznana beseda

    Besana te besede ne prepozna. Lahko gre za tipkarsko napako ali pa besede še ni v slovarju, saj Besana ne pozna vseh možnih besed.

    • Namesto: Ali ste se zatipakli?
    • Poskusite: Ali ste se zatipkali?

  99. Morda zatipkana beseda

    Ta beseda bi lahko bila zatipkana. Možno pa je tudi, da je Besana le še ne pozna in zato predlaga podobno besedo.

    • Namesto: Obščite naš kraj!
    • Poskusite: Obiščite naš kraj!

  100. Zatipkana beseda

    Besana ima to besedo v seznamu pogosto napačno napisanih besed. Program vam bo svetoval priporočeno besedo.

    • Namesto: To je prava alkemija.
    • Poskusite: To je prava alkimija.

  101. Potencialni zatipek

    Čeprav je beseda pravilna, je običajno redka in se največkrat pojavlja kot zatipek pogoste besede.

    • Namesto: Dodatni učniki so bili zelo neprijetni.
    • Poskusite: Dodatni učinki so bili zelo neprijetni.

  102. Mogoče zatipkana oseba

    Napisana oseba je zelo podobna znani osebi, ki se napiše drugače.

    • Namesto: Emanuel Macron
    • Poskusite: Emmanuel Macron

  103. Nadomestljiva (najbrž odsvetovana po novem) beseda

    To besedo odsvetuje novi Slovenski pravopis (2001). Po novem se več besed piše s črko j med ia (amonijak), prislovne zveze se bolj dosledno pišejo narazen (po navadi), spremembe so tudi pri lastnih imenih. Program vam bo svetoval priporočeno besedo.

    • Namesto: Uvrstil se je na olimpiado.
    • Poskusite: Uvrstil se je na olimpijado.

  104. Nadomestljiva (najbrž odsvetovana) beseda

    Ta beseda je najbrž odsvetovana. Program bo svetoval nadomestilo. Po mnenju nekaterih slovenistov bi bila ta beseda lahko lahko tudi pravilna.

    • Namesto: To so željeni cilji.
    • Poskusite: To so želeni cilji.

  105. Nadomestljiva (najbrž odsvetovana (-lec)) beseda

    Staro pravilo, kdaj se uporabi končnica -vec, -vka namesto -lec, lka, je, da se to zgodi, kadar je v predzadnjem zlogu l (delavec, volivec) ali pa kadar je beseda izpeljana iz pridevnika na -v (zajedav - zajedavec). To pravilo nekateri tudi opuščajo. Program vam bo svetoval nadomestilo.

    • Namesto: Prišlo je nekaj volilcev.
    • Poskusite: Prišlo je nekaj volivcev.

  106. Nadomestljiva (nepodomačena) beseda

    Pri tej besedi novi Slovenski pravopis (2001) svetuje podomačitev.

    • Namesto: Matisse je bil začetnik fauvizma.
    • Poskusite: Matisse je bil začetnik fovizma.

  107. Manjka preglas iz o v e

    Pri sklanjatvenih vzorcih za moški in srednji spol pride za črkami cčjšž (pri tujih imenih je pomembna izgovarjava) do preglasa iz o v e.

    • Namesto: Prišel je s stricom.
    • Poskusite: Prišel je s stricem.

  108. Odvečen preglas iz o v e

    Pri sklanjatvenih vzorcih za moški in srednji spol pride za črkami cčjšž (pri tujih imenih je pomembna izgovarjava) do preglasa iz o v e, pri drugih pa ne.

    • Namesto: Bilo je veliko virusev.
    • Poskusite: Bilo je veliko virusov.

  109. Ženska končnica svojilnega pridevnika pri moškem spolu

    Samostalniki (tudi osebna imena in priimki) moškega spola tvorijo svojilne pridevnike s končnico -ov/-ev tudi v primerih, ko se končajo na -a. Pravilni pridevniki so tako Teslov, Šeligov, Strnišev, Janšev, Obamov ipd.

    • Namesto: Obamina strategija je bila uspešna.
    • Poskusite: Obamova strategija je bila uspešna.

  110. Morda napačen nebi

    Beseda nebi je lahko pravilna oblika samostalnika nebo, vendar gre največkrat na napačno zapisan pogojnik, zato program opozori na to besedo tudi v primerih, ko je morda možna pravilna samostalniška raba.

    • Namesto: Vsaj mene nebi. Vidim dve nebi.
    • Poskusite: Vsaj mene ne bi. Vidim dve nebi.

  111. Členica koli skupaj z zaimkom

    Členica koli za zaimkom se lahko piše skupaj ali narazen, potreba je le enotnost znotraj besedila. Nekateri slogovni priročniki pa zahtevajo pisanje narazen.

    • Namesto: Karkoli boste napisali, bo v redu.
    • Poskusite: Kar koli boste napisali, bo v redu.

  112. Napačna naveznica

    Navezna oblika svojilnega zaimka za srednji spol množine je -nje in ne -nja.

    • Namesto: Odprl je vrata in stopil skoznja.
    • Poskusite: Odprl je vrata in stopil skoznje.

  113. Manjka premena v svojilnem pridevniku

    Pri tvorbi svojilnih pridevnikov se končni c tipično spremeni v č.

    • Namesto: To je Mojcina sestra.
    • Poskusite: To je Mojčina sestra.

  114. Najbrž odvečen vezaj

    Ta beseda se tipično piše brez vezaja.

    • Namesto: na avto-servisu
    • Poskusite: na avtoservisu

  115. Najbrž manjka vezaj pri sklanjanju

    Pri sklanjanju kratic morate uporabiti vezaj.

    • Namesto: iz NUKa
    • Poskusite: iz NUK-a

  116. Najbrž napačna tvorjenka s števnikom

    Pri vezavi arabske številke na naslednjo besedo mora biti vmes vezaj, pri vezavi z besedo zapisane besede pa vmes ne sme biti nič.

    • Namesto: 10 metrski skok
    • Poskusite: 10-metrski skok

  117. Odvečen presledek

    <ni razlage>

  118. Ponovljena beseda

    Beseda je morda po pomoti podvojena.

    • Namesto: Sem bo bo prišel.
    • Poskusite: Sem bo prišel.

  119. Napačen IBAN

    Kontrolna vsota ni pravilna za IBAN.

    • Namesto: SI56 0214 0001 5556 861
    • Poskusite: SI56 0214 0001 5556 761

  120. Nadomestljiva (morda zatipkana) beseda

    Beseda je na seznamu besed, ki so lahko napačne, vendar Besana žal še ne pozna podrobnejšega razloga za to ali morebitnega nasveta. Največkrat manjka vezaj ali pa presledek.

    • Namesto: Avstroogrska vojska se je vkopala.
    • Poskusite: Avstro-ogrska vojska se je vkopala.

  121. Nadomestljiva (morda sumljiva) beseda

    Beseda je na seznamu besed, ki bi se morda dale nadomestiti z drugo, vendar Besana žal še ne pozna podrobnejšega razloga za to ali morebitnega nasveta.

    • Namesto: To je zelo zakomplicirano.
    • Poskusite: To je zelo zapleteno.

  122. Nadomestljiva (morda nepriporočljiva) beseda

    Beseda je na seznamu besed, ki so lahko nepriporočljive in bi jih bilo smiselno nadomestiti z drugo, vendar Besana žal še ne pozna podrobnejšega razloga za to ali morebitnega nasveta.

    • Namesto: Pogledal je na displej.
    • Poskusite: Pogledal je na prikazovalnik.

  123. Nadomestljiva (morda odsvetovana) uporaba besede

    Beseda je v tem pomenu morda odsvetovana. Program vam bo svetoval besedo, za katero meni, da je pravilna.

    • Namesto: To zavisi od več stvari.
    • Poskusite: To je odvisno od več stvari.

  124. Nadomestljiva (morda vulgarna) beseda

    Beseda je v tem pomenu morda vulgarna, zato je pri uporabi potrebna previdnost.

  125. Nadomestljiva (morda pogovorna) beseda

    Besedo bi bilo morda smiselno nadomestiti, ker je lahko v tem pomenu pogovorna. Če želite uporabiti bolj nevtralno obliko, vam jo bo program svetoval.

    • Namesto: Uporabil je lojtro.
    • Poskusite: Uporabil je lestev.

  126. Nadomestljiva (morda starinska) beseda

    Besedo bi bilo morda smiselno nadomestiti, ker je lahko v tem pomenu starinska. Če želite uporabiti bolj nevtralno obliko, vam jo bo program svetoval.

    • Namesto: Dolenje besedilo je zanimivo.
    • Poskusite: Spodnje besedilo je zanimivo.

  127. Nadomestljiva (morda tujkasta) beseda

    Besedo bi bilo morda smiselno nadomestiti, ker je lahko v tem pomenu tujka ali pa zanjo obstaja lepše nadomestilo. Program vam bo poskusil svetovati ustrezno nadomestno besedo.

    • Namesto: Za eventualne posledice ne odgovarjamo.
    • Poskusite: Za morebitne posledice ne odgovarjamo.

  128. Nadomestljiva (morda ne najboljša) beseda

    Besedo bi bilo morda smiselno nadomestiti, ker lahko v tem pomenu zanjo obstaja lepše nadomestilo. Program vam bo poskusil svetovati ustrezno nadomestno besedo.

    • Namesto: To je našel na internetu.
    • Poskusite: To je našel na medmrežju.

  129. Nadomestljiva (morda odsvetovana) uporaba v stavku

    Beseda ali način uporabe je v tem pomenu morda odsvetovan. Program vam bo svetoval besedo, za katero meni, da je pravilna.

    • Namesto: Temu je tako.
    • Poskusite: Tako je.

  130. Nadomestljiva (morda vulgarna) uporaba v stavku

    Beseda ali način uporabe je v tem pomenu morda vulgaren, zato je pri uporabi potrebna previdnost.

  131. Nadomestljiva (morda pogovorna) uporaba v stavku

    Stavek bi bilo morda smiselno spremeniti, ker je lahko v tem pomenu pogovoren. Če želite uporabiti bolj nevtralno obliko, vam jo bo program svetoval.

    • Namesto: Janez mi gre na jetra.
    • Poskusite: Janez mi gre na živce.

  132. Nadomestljiva (morda starinska) uporaba v stavku

    Stavek bi bilo morda smiselno spremeniti, ker je lahko v tem pomenu starinski. Če želite uporabiti bolj nevtralno obliko, vam jo bo program svetoval.

    • Namesto: Soji gnojimo z dušikom.
    • Poskusite: Sojo gnojimo z dušikom.

  133. Nadomestljiva (morda tujkasta) uporaba v stavku

    Stavek bi bilo morda smiselno spremeniti, ker je lahko v tem pomenu tujka ali pa zanj obstaja lepše nadomestilo. Program vam bo poskusil svetovati ustrezno nadomestno besedo.

  134. Nadomestljiva (morda ne najboljša) uporaba v stavku

    Stavek bi bilo morda smiselno spremeniti, ker lahko v tem pomenu zanj obstaja lepše nadomestilo. Program vam bo poskusil svetovati ustrezno nadomestno besedo.

  135. Najbrž napačen dan v tednu

    Dan v tednu, ki je napisan ob datumu, ni pravi za ta datum. Najbrž ste napisali napačen dan ali pa datum.

    • Namesto: V četrtek, 17. marca 2010, je bil lep dan.
    • Poskusite: V sredo, 17. marca 2010, je bil lep dan.

  136. Morda napačen dan v tednu

    Dan v tednu, ki je napisan ob datumu, ni pravi za ta datum, če je mišljeno letošnje leto. Mogoče ste napisali napačen dan ali datum, morda pa se datum nanaša na kakšno drugo leto.

    • Namesto: V četrtek, 17. marca, je bil lep dan.
    • Poskusite: V sredo, 17. marca, je bil lep dan.

  137. Nemogoč datum

    Ta datum ni mogoč, ustrezno popravite datum.

    • Namesto: Prišel bo 31. aprila.
    • Poskusite: Prišel bo 1. maja.

  138. Najbrž napačen zapis ure

    Zapis ure je najbrž napačen, upoštevajte nasvet.

    • Namesto: ob 18 uri
    • Poskusite: ob 18. uri

  139. Napačen zapis datuma

    Če dan v tednu ni v imenovalniku, mora biti mesec v datumu v rodilniku.

    • Namesto: v sredo, 24. avgust
    • Poskusite: v sredo, 24. avgusta

  140. Glavni namesto vrstilnega števnika

    Vrstilni števnik je treba napisati s piko.

    • Namesto: Prišel je za 10 obletnico.
    • Poskusite: Prišel je za 10. obletnico.

  141. Vrstilni namesto glavnega števnika

    Glavni števnik je treba napisati brez pike.

    • Namesto: Star je 70. let.
    • Poskusite: Star je 70 let.

  142. Nomotehnika: prihodnjik je odsvetovan

    Nomotehnika: v predpisih je odsvetovana uporaba prihodnjega časa.

    • Namesto: Ta zakon bo začel veljati ...
    • Poskusite: Ta zakon začne veljati ...

  143. Nomotehnika: mesec v datumu s številko

    Nomotehnika: v predpisih se ime meseca ne piše s številko, temveč se vedno izpiše.

    • Namesto: 18. 2. 1981
    • Poskusite: 18. februarja 1981

  144. Nomotehnika: oziroma

    Nomotehnika: pomen veznika »oziroma« je preveč nedoločen za uporabo v predpisih. Uporabite »in« ali »ali«.

  145. Nomotehnika: odstavek s številko

    Nomotehnika: odstavki členov se vedno citirajo z besedo.

    • Namesto: 24. odstavek
    • Poskusite: štiriindvajseti odstavek

  146. Napaka pri analizi stavka

    Besani ne uspe analizirati tega stavka. Mogoče je vzrok to, da je v njem kakšna napaka. Ker pa analizator v Besani še ni popoln, je stavek največkrat v resnici čisto pravilen.

    • Namesto: Kdo si je pa tega to izmislil?
    • Poskusite: Kdo si je pa to izmislil?

  147. Najbrž nepovezan prilastkov odvisnik

    Prilastkov odvisnik morda ni povezan na ustrezno samostalniško jedro.

    • Namesto: Zapel sem, ki je vesela.
    • Poskusite: Zapel sem pesem, ki je vesela.

  148. Morda je v povedi kaj narobe

    Analiza povedi ni bila uspešna, kar morda kaže na to, da je v povedi kaj narobe.